Lentšu la Agribantu ke lentšu la sebjalebjale la motswako (portmanteau), le le bopilwego ka go kopanya dikarolo tše tšwago methopong e mebedi e fapanego ya polelo le setšo: Selatine le lapa la dipolelo tša Niger-Congo.
Mo ke tshekatsheko ya polelo ya lentšu le, e arolotšwego ka dikarolo tša lona, popego, tlhalošo, mokgwa wa go bitša le mooko wa lona wa polelo le setšhaba.
1. Botlogo le Popego ya Lentšu
Lentšu le bopilwe ka dikarolo tše pedi tše di fapanego:
Agri-
Botlogo: Le tšwa lentšung la Selatine ager (genitive agri), leo le bolelago "tšhemo", "naga" goba "mafelo a magaeng".
Tirišo: Lehono le dirišwa kudu bjalo ka sehlongwapele sa mantšu a amanago le temo, go lema, kgwebo ya temo le tšweletšo ye e theilwego nageng (mohl. agriculture, agribusiness).
-bantu
Botlogo: Bantu ke lentšu la polelo leo le šupago go lapa le legolo la dipolelo tša Afrika. Le amana le mantšu a go swana le abantu le ubuntu, moo motheo wa -ntu o išago mohopolo wa motho goba batho.
Tlhalošo mo: Ka leineng la Agribantu, karolo ye e šupa batho, setšhaba le dikamano tša boikarabelo.
2. Tsela ye Lentšu le Bopilwego ka Yona
- Lentšu la motswako: Agri le bantu di kopanywa go ba leina le tee la sehlahiswa.
- Lentšu la methopo e fapafapanego: Le kopanya lentšu la temo leo le dirišwago lefaseng ka bophara le karolo ya polelo ya Afrika.
- Boitsebišo bja polatefomo: Agribantu e rea polatefomo ye e tsepamego go temo, go batho, go tshepo le go ditšhaba tša temo tša Afrika.
3. Tlhalošo ya Lentšu
Ka boripana, lentšu le bolela temo ye e beago batho bohareng.
- Temo: dipolasi, diruiwa, diphetogo, tumelelo, ditjhelete, dimmaraka le tšweletšo.
- Batho: balemi, bašomi, bapalami, dingaka tša diphoofolo, mafelo a polao, bareki, balaodi le baabi ba ditirelo.
- Tshepo: neteweke e tswaleletšwego, ye e netefaditšwego, moo batšeakarolo ba tsebago gore ba šoma le mang.
4. Mokgwa wa go Bitša
Mokgwa wa go bitša:
Leina le reretšwe go bitšega gabonolo: Ag-ri-bahn-too. Le boloka modumo wo o tlwaelegilego wa agri, gomme la felela ka morethetho wa mankamisa wo o bulegilego wo o kwagalago o tlwaelegile dipolelong tše dintši tša Afrika.
5. Mooko wa Polelo le Setšhaba
- Tlhalošo ya polelo: Ka polelong, Bantu e šupa lapa le legolo la dipolelo tša Afrika le ditlhalošo tše di amanago le kgopolo ya botho.
- Mooko wa histori: Afrika Borwa, lentšu le le ile la tšewa ke mmušo wa kgethollo la dirišetšwa kgaoganyo ya batho le mekgatlo ya go swana le "Bantu Education". Histori yeo ga se yona e bopilego lentšu le, e bile ga e laole bokamoso bja lona.
- Tirišo ya rena: Agribantu e tšea lentšu le bjalo ka karolo ya leina leo le bolelago ka temo, batho, tshepo, go tšea karolo ka boikarabelo le boitsebišo bja Afrika ka ditshepedišong tša sebjalebjale tša temo.
- 2026: Le ge go le bjalo, ka dipolelong tše di pharologilego le ka tirišong ya maina a mabitso a lehono, lentšu le le tšwela pele go bušetšwa ka morero wa go keteka boitsebišo bja setšo, kgokagano le naga le tlhabollo ye e etelwago pele ke setšhaba.
- Dipolelo tša Bantu: histori le setšhaba — Cambridge University Press. cambridge.org
- Tlhophišo ya dipolelo tša Bantu — Persée & University of Zambia. persee.fr
- Dikarolo tša medumo dipolelong tša Bantu — Taylor & Francis. tandfonline.com
- Go lebelela ka leswa lentšu Bantu, abantu le ubuntu — Rozenberg Quarterly. rozenbergquarterly.com
- Pukuntšu ya Seisemane sa Afrika Borwa — temogo ya tirišo ya lentšu "Bantu". dsae.co.za